1. Kdo je napisal verze: “Tu klečim pred tvojim črnim gričem, / tu klečim, na grobna trkam vrata, trkam in te k sebi, dragi, kličem”?
1. Alojz Gradnik
2. Oton Župančič
3. Srečko Kosovel
4. Miran Jarc

1. Pesniška zbirka Pesmi štirih (Pavček, Menart, Zlobec, Kovič) je izšla leta:

A)   1953
B)    1937
C)    1899
D)   1982

1. Kaj pomeni naslov romana Zorka Simčiča Človek na obeh straneh stene?
1. Gre za tujstvo kot bivanjski položaj glavne osebe.
2. Junak rad potuje.
3. Glavna oseba je zidar.
4. Protagonist je po svojem bistvu alpinist.

1. V katerem romanu Alojza Rebule je osrednjemu junaku ime Silvan Kandor?
1. v romanu Senčni ples
2. v romanu V Sibilinem vetru
3. v romanu Kačja roža
4. v romanu Nokturno za Primorsko

1. Snov novele Rože za gobavca, ki jo je napisal Boris Pahor, je:
1. nasilna smrt goriškega zborovodje in organista Lojzeta Bratuža leta 1937
2. požig Narodnega doma v Trstu leta 1920
3. osvoboditev iz nemškega koncentracijskega taborišča
4. usmrtitev bazoviških junakov leta 1930

1. Avtor poetičnih dram Samorog (1967), Žabe (1969) in Ljudožerci (1972) je:
1. Gregor Strniša
2. Dominik Smole
3. Veno Taufer
4. Dušan Jovanović

1. V kateri noveli Ivanka Hergold opisuje dedka, ki se umakne pred življenjem z igranjem na harmoniko?
1. Pojoči oreh
2. Drugi kraj
3. Pod milim nebom
4. Za vrati

1. Kdo je avtor romana Gimnazijec?
1. Igor Karlovšek
2. Anton Ingolič
3. Bogdan Novak
4. Marko Sosič

1. Kdo je napisal roman o tolminskih upornikih Pustota?
1. Vladimir Kavčič
2. France Bevk
3. Ivan Pregelj
4. Marjan Tomšič

1. Ptička briegarca (1974) je naslov narečne pesniške zbirke, ki jo je napisal/-a:
1. briški pesnik Ludvik Zorzut
2. pesnica od Sv. Ivana pri Trstu Marija Mijot
3. rezijanski pesnik Renato Quaglia
4. beneški pesnik Ivan Trinko

1. Naslov ene od zbirke esejev tržaškega skladatelja in jezikoslovca Pavleta Merkùja je:
1. Poslušam
2. Moj obračun
3. Obrazi
4. Oddaljena bližina

1. Katerega od naslednjih verzov lahko opredelimo kot evfemizem?
1. Duh njegov se preseli k očakom. (Aškerc)
2. Postal je tak fant, da bi gore premikal. (Destovnik – Kajuh)
3. Ne združenja, ločitve zdaj so časi. (Prešeren)
4. Molče trobental bo: Memento mori! (Prešeren)

1. Katera od spodnjih besednih figur ni paradoks?
1. Življenje ni praznik. (Gregorčič)
2. Ničesar nimam in vendar mislim: vse, o vse bi vam moral dati. (Kosovel)
3. Vem, da nič ne vem. (Sokrat)
4. Trajna je na tem svetu samo sprememba. (Heraklit)

1. Pri katerem načinu razvijanja teme prevladuje časovno razmerje?
1. pripovedovanju
2. utemeljevanju
3. obveščanju
4. opisovanju

1. Vzročno razmerje prevladuje pri:
1. razlaganju
2. opisovanju
3. obveščanju
4. pripovedovanju

1. Katero besedilno vrsto boš tvoril/-a ob napovedi vaškega kulturnega praznika?
1. javno obvestilo
2. reportažo
3. oceno
4. anketo

1. Oglas spada med:
1. publicistična besedila
2. znanstvena besedila
3. strokovna besedila
4. praktičnosporazumevalna besedila

1. Lirski subjekt je:
1. izpovedovalec v pesmi
2. pripovedovalec v romanu
3. glavna oseba v drami
4. avtor pesmi

1. V slovarskem sestavku kvalifikator ekspr. pomeni:
1. ekspresivno
2. ekspresionistično
3. eksperimentalno
4. ekspertno

1. V besedi pesmarica so nezveneči nezvočniki:
1. p, s, c
2. p, m, c
3. p, r, s
4. p, m, s

1. Kakšen glas je o v besedi šop?
1. kratek in širok
2. dolg in širok
3. kratek in ozek
4. dolg in ozek

1. Mestnik besede Ricmanje je:
1. v Ricmanjah
2. v Ricmanjih
3. v Ricmanjeh
4. v Ricmanjh

1. Pravilni zapis števnika je:
1. tisoč devetsto štirideset
2. tisoč devet sto štirideset
3. tisočdevetsto štirideset
4. tisoč devetstoštirideset

1. Velelnik glagola postreči se v 2. osebi množine glasi:
1. Postrezite!
2. Postrežete!
3. Postrežite!
4. Postrezete!

1. Mlajšo kameno dobo imenujemo tudi:
1. neolitik
2. mezolitik
3. neozoik
4. paleolitik

1. V drugi polovici 2. stoletja pr. Kr. sta se rimska tribuna, brata Tiberij in Gaj Sempronij Grakh, zavzemala za:
1. reformo agrarne in naselitvene politike
2. odpravo sužnjelastniškega sistema
3. vzpostavitev cesarstva
4. uveljavitev latinščine kot uradnega jezika rimske republike

Ministero dell’Istruzione, dell’Università e della Ricerca

CLASSE A082 (Mat. lett. Istituti II Gr. Lingua Slovena) - Classe A085 (Sloveno,Storia, Ed. Civica e Geog. Scuola Media Lingua Slovena)

Najlepše ohranjena rimska nekropola na ozemlju današnje Slovenije je v:

1. Šempetru pri Celju
2. Ljubljani
3. Ptuju
4. Škofji Loki

1. Leta 1215 je bila v Angliji sprejeta Magna charta libertatum. Kaj je bila?
1. pogodba med angleškim kraljem in baroni o vzajemnih pravicah in dolžnostih
2. deklaracija o neodtujljivih človekovih pravicah
3. razglasitev verske svobode
4. razpis svobodnih volitev

1. Leta 1571 se je bila bitka, ki je imela pomembne posledice za zgodovino Evrope. Katera?
1. pomorska bitka pri Lepantu, v kateri so Španci in Benečani premagali Turke
2. pomorska bitka v Rokavskem prelivu, v kateri so Angleži premagali Špance
3. bitka pri Waterlooju, v kateri je bil premagan Napoleon Bonaparte
4. bitka pri Barceloni, v kateri je Katalonija izgubila neodvisnost

1. Med francosko revolucijo je Maximilian Robespierre načeloval frakciji:
1. jakobincev
2. žirondistov
3. boljševikov
4. sanskilotov

1. Po ustavni reformi, ki je bila sprejeta leta 1867, se je Avstrija preobrazila v:
1. avstro-ogrsko dvojno monarhijo
2. konfederacijo avstrijskih narodov
3. zvezo avstrijskih dežel
4. avstrijsko konfederalno monarhijo

1. Po prvi svetovni vojni so o meji med Kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev sklepali v:
1. Rapallu leta 1920
2. Versaillesu leta 1919
3. Saint-Germainu leta 1919
4. Nettunu leta 1925

1. Razvoj Nemčije med svetovnima vojnama so v začetku zavirale predvsem t.i. reparacije. Kaj so  bile

reparacije?

1. vojna odškodnina
2. popravek ustave in drugih zakonov
3. popravilo uničenih strojev v tovarnah
4. popravilo infrastrukture

1. Zavezniške vojaške sile so Goriško upravljale med letoma:

A)   1945 – 1947
B)    1945 – 1954
C)    1944 – 1949
D)   1945 – 1948

Ustavodajna skupščina je ustavo Italijanske republike odobrila na seji dne:

1. 22. decembra 1947
2. 2. junija 1946
3. 8. septembra 1943
4. 15. septembra 1947

1. V Italiji so prefekture periferni organi:
1. notranjega ministrstva
2. pravosodnega ministrstva
3. deželne vlade
4. predsedstva ministrskega sveta

1. Katere panoge zaobjema t.i. sekundarni sektor?
1. rudarstvo, industrijo, gradbeništvo in proizvodno obrt
2. promet, storitveno obrt, trgovino in turizem
3. industrijo, proizvodno obrt, promet in državno upravo
4. gradbeništvo, turizem, storitveno obrt in promet

1. Kaj označujemo z besedno zvezo stopnja urbanizacije?
1. stopnjo naseljenosti, določeno z deležem mestnega prebivalstva
2. stopnjo uveljavitve družbene omike in lepega vedenja
3. vzgojno raven
4. delovanje komunalnih storitev

1. Kaj označujemo v geografiji z izrazom depresija?
1. pojav, ko sta gladina jezera ali morja ali kopni svet pod višino morske gladine
2. področje nizkega zračnega pritiska
3. duševno bolezen
4. dobo v gopodarskem ciklusu, ki nastopa po krizi

1. Ulan Bator je glavno mesto:
1. Mongolije
2. Bocvane
3. Kazahstana
4. Turčije

1. Večina prebivalcev Moldavije je po etnični pripadnosti?
1. Romunov
2. Rusov
3. Ukrajincev
4. Romov

1. Mount Everest leži:
1. na meji med Nepalom in Kitajsko
2. na meji med Nepalom in Indijo
3. v Kašmirju
4. na meji med Indijo in Kitajsko

1. Kolikšen delež površine Republike Slovenije pokrivajo gozdovi?
1. več kot 50 %
2. med 40 % in 45 %
3. približno 35 %
4. manj kot 35 %

Ministero dell’Istruzione, dell’Università e della Ricerca

CLASSE A082 (Mat. lett. Istituti II Gr. Lingua Slovena) - Classe A085 (Sloveno,Storia, Ed. Civica e Geog. Scuola Media Lingua Slovena)

Jedrska elektrarna v Černobilu, ki jo je leta 1986 prizadela katastrofalna nesreča, je na ozemlju:

1. Ukrajine
2. Rusije
3. Belorusije
4. Moldavije

Delphinium

Se  parliamo  di  Delphinium  con  un  discreto  conoscitore  di  fiori  o  con  un  fiorista,  entrambi   penseranno    subito    che    alludiamo    ai    Delphinium    annuali.     In     buona     parte     d’Italia, soprattutto   centrale   e   meridionale,   i   coltivatori   di    Delphinium    perenni    si    possono    contare   sulle   dita.   Sbirciando   qua   e   là   tra   le   cancellate   si   può   vedere   al   massimo   qualche   ciuffo     di
5                      Delphinium     annuale.     È     una     constatazione     dolorosa,     se     si     pensa     che     il Delphinium    è certamente  tra   i   fiori   più   belli   su   cui   può   contare   un   giardino.   Ed   ecco   come   un   inglese,   con   un   linguaggio   esemplarmente   contenuto,   ma   concreto,    ne    elenca    le    virtù:    «I    colori    base   dei   Delphinium   sono   tranquilli,   non   troppo   accesi   ma   ugualmente   ricchi   di   sostanza.    Sono   colori   non   vistosi    che    soddisfano   senza    stuccare    mai».   È    Ronald    Parrett,   l’autore      di
10                   un’ottima    guida    alla    cultura    di    questa    pianta    (Delphinium,    Penguin    Books,     Londra    1961), consigliabile   a   chi   voglia   addottorarsi   in   materia.   Perché   mai   dunque   gli    italiani    non    coltivano   più   frequentemente   i   Delphinium?   È   vero   che   non   tutte   le    zone    d’Italia    si    prestano bene  alla  cultura  di  questo  fiore.  «Le estati  calde  e  secche  sono  un  anatema  per  i  Delphinium    giganti»,    scrivono    Lemmon    &    Sherman    (Flowers    of    the    World,         Hutchinson,
15                   Londra   1965)   e   molte   parti   del   nostro   paese   hanno   estati   caldissime   e   siccitose.       Le   regioni più   adatte   sono   quelle   umide   e   ventilate,   e   oltre   che   in   Inghilterra,   i   Delphinium   più   belli     si   trovano   in   America   sulle   coste   settentrionali   del   Pacifico   e    in   quella   terra    meravigliosa    che   è   il   New   England,   a   Nord   di   Boston,   sulle   coste   atlantiche.   Eppure,   a   dispetto   di    quanto    è    detto    sopra,    ho    voluto    fare    un    esperimento,    sia    pure    rischioso.    Ho    seminato a
20                   primavera    i    Delphinium,    procurandomi    i    semi    all’estero,    in    modo    da    poter         contare    su varietà  sane  e  vigorose;  li  ho   trapiantati   dai   vasetti   di   torba,   in   cui   li   avevo   ripicchettati,   in  vasi  di  cm  15  e  poi  cm  20,   e   infine   in   bidoncini   alti   cm   45   e   larghi   cm   30,   passati   all’interno   con   due   mani   di   asfalto   a   freddo   e   ben   fognati.   Da   questi    Delphinium    ho   ottenuto    perfino    tre    fioriture    con    spighe,    se    non    delle    dimensioni    di    quelle    raggiunte   in
25                   zone    più    confacenti,     niente    affatto    da    disprezzare    e    ammirate     da    tutti.    E         questo    in un’estate  in   cui   si   sono   raggiunti   i   42°   all’ombra.   Se   dunque   i   Delphinium   hanno   dato   risultati    buoni    in    simili    condizioni,    quanti     giardini     spogli,     condannati     alla     Salvia Splendens  e  alla   Canna   indica,   non   potrebbero   invece   essere   stipati   di   Delphinium,   con   vantaggio   di   tutti?   Il   Delphinium,   tuttavia,   è   pianta   che   ha   bisogno   di   attenzioni:   non   si
30                   può    mettere   in   terra   e    pretendere   che   cresca   come   la    gramigna.   Se   tuttavia   il       terreno   del giardino   sarà   stato   ben   lavorato   e   ben   concimato    all’inizio,    non    saranno    necessarie  concimature  supplementari   e   resterà   solo   da   pensare   alle   annaffiature   e   diserbature   e   a   rincalzare   le   piante   un   paio   di   volte   all’anno   con   foglie.    Importante    è    la    scelta    delle   varietà   che   si   vogliono   coltivare;   e   ne   è   difficile   la   distribuzione,   se   si   vuole   ottenere,        tra
35                   varietà   più   precoci   e   più   tardive,   il   massimo   di   fioritura;   e   ancor   più   difficile   è    una   poetica contrapposizione   dei   colori.   Tra   l’altro   i   Delphinium   possono   servire,    come    consiglia  giustamente   il   Parrett,   a   far   da   intermediari   tra   macchie   di   colori   discordanti   tra   loro,   e   questa  funzione  nel  giardino   non   è   affatto   da   trascurare.   Il   genere   comprende   circa   400,   secondo     altri    250     e    altri    ancora    300,    specie    diffuse     nelle     regioni     temperate     dell’Asia,
40                   dell’Europa    e    del    Nordamerica,    con    qualche    outsider    nelle    regioni    tropicali      dell’Africa    e del   Sudamerica.   L’habitat   di   queste    piante,    provengano    esse    dai    Balcani    o    dall’Etiopia,    dalla    Siberia    o    dall’America    occidentale,    dall’Asia    Minore    o    dall’Abissinia,    sono     le    vallate   ombrose   e   le   pendici   dei   monti.   Perciò   è   comprensibile    che    vogliano    un    clima   fresco;     ma,     in     seguito     dei     mutamenti     subiti     nel     corso     dell’ultimo     secolo     e     mezzo,
45                   probabilmente     anche     le     esigenze     dei     Delphinium     si     sono     modificate:     come   ho    potuto personalmente sperimentare.

Purtroppo   per   quel   che   riguarda   la   coltivazione   del   Delphinium    in    Italia    ci    troviamo  di  fronte  a  notevoli  difficoltà,   perché   non   si   trovano   sul   nostro   mercato   le   talee   radicate    che    vengono    vendute    in    Inghilterra    e    in    America    tra    l’aprile    e    il    giugno.    Gli
50                   inglesi   usano    anche    acquistare    piante    di   un   anno    da    settembre    a    novembre,  ricavate   anche queste  da  talee   primaverili,   che   vengono   piantate   subito   dopo   la   consegna.   Ma   siamo   in   un’altra    civiltà.    A    noi    basta    sapere    che     quest’epoca,    settembre-novembre,    è    la     migliore per  effettuare  i  trapianti.  Le  piante  adulte  (ma  non  le  talee  radicate)  soffrono  sempre   per   il   trapianto,    e    non    conviene    dunque    effettuare    tale    operazione    a    primavera    con    la     fioritura
55                   vicina.   Questo   ragionamento   è   tanto   più   valido   nelle   zone   dove   il   clima   è   più   mite         e   le piante   entrano   in   riposo   molto   più   tardi   che   in   Inghilterra   e   in   Germania.   È   molto    importante   per   la   buona   riuscita   dei   Delphinium   scegliere    l’esposizione,    che    in    Italia    conviene   sia   di   mezz’ombra:   si   consiglia   il   sole   nelle   zone   alpine   e   dove   il   clima   offre   estati    non    troppo    cocenti.    È    utile    poi    preparare    bene    il    terreno,    possibilmente    tre     mesi
60                   prima    dell’impianto,     per     far    sì     che     si     assesti:     è     necessario     che     le     piante    si     ancorino saldamente e che vi sia uno stretto contatto tra il suolo e le radici, e un’umidità costante.
[Tratto da Fiori e giardino, a cura di Ippolito Pizzetti, Milano, Garzanti, 2007, pp. 258-260]

Dopo aver letto il testo, risponda alle seguenti domande.

1. Secondo quanto si afferma nel testo, quale delle seguenti informazioni non è corretta?
1. Il delphinium è una pianta ornamentale molto diffusa in Italia
2. Il fiore del delphinium ha colori ricchi ma non troppo accesi
3. In Italia centromeridionale il delphinium perenne è più raro di quello annuale
4. Non tutte le zone d’Italia sono  adatte alla coltura del delphinium

1. Il verbo stuccare (riga 10) significa:
1. stancare
2. destare sorpresa
3. ornare
4. imbiancare

1. Secondo l’autore tre fioriture con spighe: (riga 24)
1. costituiscono un fatto notevole
2. sono segno di cattiva salute della pianta
3. sono un fatto del tutto ordinario
4. sono il massimo che si possa ottenere da queste piante

1. Secondo l’autore la Salvia Splendens e la Canna indica:
1. sono piante meno belle del Delphinium
2. sono piante nocive
3. sono piante incompatibili con il Delphinium
4. sono piante selvatiche

1. Secondo l’autore la gramigna:
1. non ha bisogno di essere coltivata e cresce molto rapidamente
2. rimane molto più piccola del Delphinium
3. si pianta in periodi diversi rispetto al Delphinium
4. cresce per terra, diversamente dal Delphinium che cresce solo nei vasi

1. A che cosa si riferisce ne (riga 34)?
1. Alle varietà
2. Alle piante
3. Ai Delphinium
4. Alle foglie